Benečija … Veneto al Beneška Slovenija?
Ime Beneška Slovenija ali Benečija zaznamuje območje vzhodne Furlanije, kjer živijo Slovenci Videnske pokrajine. Ozemlje se razteza vzdolž slovenske meje od Julijskih Predalp do gričevnatega sveta vzhodne Furlanije in Čedada ter zajema Nadiške doline, Tersko in Karnajsko dolino ter Rezijo, vključuje pa tudi nekatere gorske vasi v občinah Neme, Ahten, Fojda, Tovorjana in Prapotno. Slovensko govorijo tudi v Kanalski dolini, a to območje je povezano s Koroško in delno z Gorenjsko.
Ime Beneška Slovenija ali Benečija izhaja iz časov Beneške republike (Benetke, slovensko ime za »Venezia«), ko so Nadiške doline, kjer so živeli večinoma prebivalci slovenskega rodu, dobile ime »Schiavonia Veneta«. Nato se je ime razširilo na bližnja slovenska območja »Serenissime« vse do Terske doline in Rezije. Beneški republiki so pripadali tudi kraji Breginj, Borjana in Livek, ki so danes v Republiki Sloveniji.

Slavia friulana, Slavia veneta / Beneška Slovenija o Benečija, sono le definizioni che indicano la zona del Friuli orientale dove vivono gli Sloveni della provincia di Udine e si estende dalle Prealpi Giulie fino ai colli del Friuli orientale; il territorio si estende lungo il confine con la Slovenia da Cividale del Friuli dalle Valli del Natisone, le Valli del Torre e Cornappo fino alla Val Resia, comprendendo anche alcuni paesi montani dei comuni di Nimis, Attimis, Faedis, Torreano e Prepotto. Da questa denominazione è esclusa la Val Canale dove le parlate slovene si collegano a quelle della Carinzia e in parte a quelle della Gorenjska.
La Slavia veneta o Benecia deve il suo nome alla Repubblica di Venezia (da Benetke, nome sloveno per Venezia), quando le Valli del Natisone / Nediške doline, abitate prevalentemente da popolazioni di lingua slovena presero il nome di Schiavonia Veneta. Successivamente il nome si estese ai vicini territori sloveni della Serenissima, comprese le Valli del Torre / Terske doline e le località di Bergogna/Breginj, Boreana/Borjana e Luico/Livek che fanno oggi parte della Slovenia, arrivando ad includere la Val Resia/Rezija.

Nella foto | Na sliki
Špietar, pri Hotelu Belvedere / San Pietro al Natisone, nei pressi dell’Albergo Belvedere
cippo veneto, 1638 / beneški stebriček, 1638

 Zakaj Viden in ne Videm?

Ime glavnega mesta Furlanije izhaja  iz latinskega imena Utinum, današnje uradno ime je Udine v italijanščini in Udin v furlanščini.

Izvorni izglasni soglasnik -n se ohranja v imenu, kot ga poznamo v bližnjih sosednjih slovenskih govorih Vidan/Uidan, iz Vidna. Oblika s končnim -m, ki se pogosto uporablja v slovenščini, je hiperkorektura, ki se po eni strani naslanja na neupravičeno domnevo, da gre za dialektizem (izglasni -m se namreč v teh narečjih pogosto spreminja v -n), po drugi po sledi zgledu slovenskih krajev s podobnim imenom, ki nimajo s furlanskim mestom nič skupnega. Občnoimenski pomen slovenske besede videm je namreč ʻfarna, župnijska posestʻ, izpeljana pa je iz starovisokonemške besede widemen ʻgmotno podpreti, dodeliti sredstvaʻ (Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih krajevnih imen, Ljubljana 2009).

Iz spoštovanja do etimološke pravilnosti in zgodovinske tradicije, pa tudi zaradi prizadevanj priznanih strokovnjakov, kot sta bila Milko Matičetov in Pavle Merku, uporabljamo tudi danes živo in upravičeno obliko Viden.

Spletni zemljevid o vidni dvojezičnosti na območju izvajanja zaščitnih določil Slovencev v FJK

Na prvem dnevu Tretje deželne konference o varstvu slovenske jezikovne manjšine (12. 11. 21) je bil v okviru strokovnega poročila Ocena izvajanja določil iz 10. člena zakona št. 38/2001 o krajevnih imenih in javnih napisih predstavljen tudi nov spletni zemljevid o vidni dvojezičnosti na območju izvajanja zaščitnih določil za Slovence v FJK. Na spletnem zemljevidu si lahko ogledate več kot 4500 fotografij javnih napisov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki so bile zbrane za namene raziskave.

Mappa digitale sul bilinguismo visivo nell’area soggetta a tutela degli sloveni in Fvg

La mappa digitale sul bilinguismo visivo presenta 4505 foto di insegne pubbliche nelle province di Trieste, Gorizia e Udine che sono state raccolte per le finalità della Verifica del grado di attuazione delle disposizioni ai sensi dell’art. 10 della Legge di tutela n. 38/2001 in materia di insegne pubbliche e toponomastica nell’ambito della Terza conferenza regionale sulla tutela della minoranza linguistica slovena.